Belgijski minister za obrambo Theo Francken in njegov francoski kolega Sébastien Lecornu sta dosegla dogovor, ki predvideva okrepljeno sodelovanje z belgijsko industrijo pri naročilu več sto francoskih oklepnih vozil. Francija se je zavezala k večjim gospodarskim donosom za belgijsko obrambno industrijo, kar je bil pomemben dejavnik pri sklenitvi dogovora. Sporazum poudarja pomen Belgije kot pomembnega partnerja.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal načrt, po katerem bosta Združeno kraljestvo in Francija po morebitni prekinitvi ognja v Ukrajini na njenem ozemlju zgradili mrežo vojaških baz oziroma vozlišč. Dogovor je bil sklenjen v okviru srečanja tako imenovane koalicije voljnih, kjer so Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina podpisale deklaracijo o nameri namestitve vojaških enot po sklenitvi mirovnega sporazuma. Po navedbah Starmerja bodo ti vojaški centri razporejeni po celotnem ukrajinskem ozemlju. Načrt predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni strategiji, saj predvideva dolgoročno fizično prisotnost sil dveh ključnih članic zveze NATO v Ukrajini. Namen teh baz naj bi bil zagotavljanje varnostnih jamstev in preprečevanje morebitnih novih agresij po končanju aktivnih spopadov. Deklaracija je bila podpisana v torek, 6. januarja 2026, in postavlja temelje za novo varnostno arhitekturo v Vzhodni Evropi, ki temelji na neposrednem sodelovanju evropskih vojaških velesil z uradnim Kijevom.

Nova trgovinska ureditev med ZDA in EU je sprožila številne kritike po Evropi, saj jo nekateri označujejo za kapitulacijo ali podreditev ameriškim zahtevam. Analiza študije Svimez je pokazala, da bi Toskana lahko izgubila milijardo evrov zaradi novih carin, kar bi zmanjšalo regionalni izvoz v ZDA za 13 odstotkov. Strokovnjaki za govorico telesa so medtem ocenili, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na skupni tiskovni konferenci s Trumpom delovala napeto in nelagodno. Poleg carin se pojavljajo tudi vprašanja o vplivu dogovora na evropsko suverenost in njeno pripravljenost na morebitne konflikte.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o prodaji utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 750 milijard dolarjev, ki naj bi razbremenil evropsko gospodarstvo. Kljub temu, da je dogovor predstavljen kot pomemben korak, nekateri strokovnjaki, vključno z Ulrichom Reitzom iz FOCUS-online, opozarjajo, da bi lahko močno spodkopal evropske podnebne cilje. Medtem ko Donald Trump pospešeno prodaja ameriški plin, se zdi, da se Evropska komisija sedaj distancira od omenjene vsote, kar nakazuje na morebitno 'zračna številka' dogovora, kot navaja faz.net.

Evropska unija in Združene države Amerike so se dogovorile o komercialnem sporazumu, ki vključuje nakup 750 milijard dolarjev ameriške energije v treh letih. Ta obveznost vključuje predvsem utekočinjen zemeljski plin, surovo nafto in jedrska goriva. Mnogi strokovnjaki so ocenili sporazum, še posebej energetski del, kot nerealnega in okoljsko ter podnebno katastrofalnega.

Predsednik senegalske narodne skupščine El Malick Ndiaye je opravil uradni tridnevni obisk v Nouakchottu, kjer se je srečal s svojim mavretanskim kolegom Mohamedom Bembo Meguettom. Obisk, ki je potekal na povabilo mavretanske strani, se je zaključil s podpisom protokola o sodelovanju med parlamentoma obeh zahodnoafriških držav. Delegacijo iz Dakarja so poleg predsednika skupščine sestavljali še številni poslanci in visoki uradniki, kar poudarja pomen srečanja za regionalno stabilnost. Namen podpisa sporazuma je poglobitev institucionalnih vezi in izmenjava zakonodajnih izkušenj med sosednjima državama. Voditelja sta poudarila, da bo tesnejše parlamentarno sodelovanje prispevalo k učinkovitejšemu reševanju skupnih izzivov v regiji. Protokol predvideva redne izmenjave delegacij in tesnejše usklajevanje stališč v mednarodnih parlamentarnih forumih. Obisk predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za utrditev odnosov, ki so se okrepili že v prvem polletju letošnjega leta.

Iran in Rusija sta podpisala sporazum o gradnji štirih novih jedrskih elektrarn v Siriku na jugu Irana. Sporazum je bil podpisan tik pred iztekom roka za sankcije ZN proti Iranu.

Ameriške multinacionalne družbe bodo v skladu z novim sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini, je poročala ameriška televizija ABC. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v prizadevanjih za uvedbo enotnega globalnega minimalnega davka, ki so ga države članice OECD načrtovale z namenom preprečevanja davčnih utaj in selitve dobičkov v davčne oaze. Izvzetje ameriških podjetij iz tega sistema pomeni, da bodo največje korporacije še naprej delovale pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost podjetij iz drugih regij, vključno z Evropsko unijo. Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in so težila k pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen na svetovni ravni, zadnji dogovor kaže na močan vpliv ameriške gospodarske diplomacije znotraj mednarodnih organizacij.

Ukrajinska državna skupina Naftogaz je s SOCAR Energy Ukraine, hčerinsko družbo azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR, sklenila svoj prvi sporazum o nakupu azerbajdžanskega zemeljskega plina. Ta dogovor, ki velja za pomemben mejnik v regionalnem energetskem sodelovanju, odpira novo poglavje v odnosih med Bakujem in Kijevom na področju energetike.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

Kolumbijsko ministrstvo za rudarstvo in energijo je sporočilo, da bo vlada podpisala sporazum o zaupnosti z Venezuelo za odkup podjetja Monómeros, ki je eden glavnih dobaviteljev gnojil v Venezueli. Ta sporazum bo omogočil začetek formalnih pogajanj o prodaji podjetja. Informacija je bila objavljena med zasedanjem ministrov za energijo skupine CELAC, kjer so obravnavali vprašanja energetske integracije in varnosti v regiji.

Po poročanju medijev je indonezijska vlada dosegla dogovor z ZDA o prenosu podatkov državljanov Indonezije. Sporazum o obojestranskih tarifah med državama naj bi vključeval tudi prenos podatkov državljanov Indonezije v ZDA. Vlada je po poročanju medijev pojasnila, da gre za komercialne podatke, ne za osebne podatke.

Slovenija in Hrvaška sta dosegli nov energetski sporazum, ki bo veljal od 24. julija 2025. Pogoji sporazuma predvidevajo sodelovanje na področju dobave in tranzita energentov, kar naj bi okrepilo regionalno energetsko varnost. Podrobnosti o vsebini sporazuma niso bile objavljene, vendar naj bi se nanašale na skupne investicije v energetsko infrastrukturo in izmenjavo znanja na področju obnovljivih virov energije.

Turčija je storila pomemben korak k nakupu bojnih letal Eurofighter Typhoon, saj je dosegla sporazuma z Veliko Britanijo in Nemčijo. Ti sporazumi naj bi omogočili dobavo več deset letal, s čimer bi Ankara okrepila svojo obrambo v vse bolj nestabilni regiji. Velika Britanija je podpisala predhodni sporazum, ki omogoča prodajo 40 novih letal za opremljanje turškega vojnega letalstva. Sporazum je bil podpisan v sklopu Mednarodne razstave obrambne industrije (IDEF) v Istanbulu.

Indonezijska vlada je potrdila svojo odgovornost za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov indonezijskih državljanov, do katerih naj bi imele dostop ZDA. Pojasnila je, da se prenos podatkov, kot je bil omenjen v okviru sporazuma o tarifah med Indonezijo in ZDA, nanaša le na specifične vrste podatkov. To zagotovilo prihaja po poročilih o morebitnem dostopu ZDA do občutljivih podatkov, pri čemer si Indonezija prizadeva zagotoviti pravno podlago za prenos osebnih podatkov iz države v ZDA.

Od 1. avgusta 2025 bo Agencija za voznike in vozila (DVLA) začela sprejemati vloge za zamenjavo vozniških dovoljenj za državljane Moldavije. Te spremembe bodo tisočem voznikov omogočile lažji dostop do britanskih cest, saj jim ne bo treba izpolnjevati nekaterih obstoječih zahtev za vožnjo v Združenem kraljestvu. Ukrepi Ministrstva za promet naj bi olajšali pogoje za voznike iz Moldavije.

Koordinacijski minister za gospodarstvo, Airlangga Hartarto, je pojasnil, da bo uvoz nafte in zemeljskega plina (LNG) iz ZDA prilagojen indonezijskim potrebam. Čeprav se omenja potencialni uvoz v vrednosti 15 milijard USD, podrobnosti in tehnični dogovor še niso zaključeni, kar pomeni, da je potrebno počakati na dokončno uskladitev pogojev med državama.

Špansko spletno izdajo Periodista Digital poroča, da je Armenija domnevno pristala na predajo nadzora nad Zangezurskim koridorjem Washingtonu. Med Armenijo in ZDA naj bi bil podpisan tajni memorandum, ki predvideva to predajo. Nadalje poročajo, da so Armenija, Azerbajdžan in ZDA uskladile osnutek memoranduma o vzpostavitvi prometnega koridorja v regiji Sjunik, imenovanega 'Trumpov most'. Dokument, ki je bil po navedbah virov usklajen 23. julija, naj bi urejal podrobnosti tega projekta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Pakt med Albanijo in Italijo glede repatriacije migrantov je prepoznan kot potencialni model za celotno Evropsko unijo, ki se že leta spopada s krizo pri vračanju tujih migrantov. Na neformalnem srečanju Sveta EU za notranje zadeve v Københavnu je bil izpostavljen ta dogovor, pri čemer so se pomembne članice EU, kot so Danska, Nemčija in Francija, izrazile naklonjenost podobnim pristopom. Danski minister za migracije, Kaare Dybvad Bek, je ob tem opozoril na naraščajoče število prosilcev za azil. Italijanski mediji poudarjajo, da je ta sporazum zdaj dober primer za reševanje izzivov migracij v EU.